• Kaj je mobing?

• Vzroki za nastanek mobinga

• Vrste mobinga

• Kakšne so posledice mobinga?

• Kako preprečevati mobing na delovnem mestu?

• Kaj je mediacija?

KAJ JE MOBING?

Heinz Leymann je v svojih raziskavah navedel 45 dejanj, ki označujejo mobing. Ta dejanja je razdelil na pet skupin, ki se nanašajo na:

1. napad na možnost komuniciranja - na primer omejevanje možnosti komuniciranja, prekinjanje govora, kričanje, grožnje, izmikanje stikom,
2. ogrožanje osebnih socialnih stikov - ignoriranje delavca, izolacija, premestitev daleč od drugih sodelavcev
3. napad na socialni ugled - govorice za hrbtom, norčevanje, poskus smešenja, poniževanja
4. napad na kakovost dela.

VZROKI ZA NASTANEK MOBINGA

Mobing je kombinacija več vzrokov, ki se nanašajo na način vodenja organizacije, na posameznika, delovno okolje in na odnose med sodelavci.

V tri osnovne skupine lahko razdelimo vzroke, ki povzročajo mobing:

1. strokovni (kamor štejemo napr. neznanje)
2. osebni (vodja, ki je osebno nezrel)
3. poslovni vzrok (finančne in kadrovske težave delodajalca).

VRSTE MOBINGA

Glede na delovanje in izvajanje mobinga ga delimo na:

1. horizontalni mobing
2. vertikalni mobing
3. zunanji mobing

Horizontalni mobing je izvajanje nasilja med zaposlenimi, ki so na isem hierarhičnem nivoju. Mobing, ki ga izvaja vodja nad podrejenim sodelavcem, označujemo z izrazom bossing. Mobing skupine podrejenih proti nadrejenim pa se imenuje staffing. Takšno nasilje pa imenujemo tudi vertikalni mobing. Z razvojem sodobnejše tehnologije in medmrežja, pa se je pojavila še ena oblika mobinga, ki se imenuje e-mobing. Gre za nasilje, kot je vdiranje v računalniške sisteme, okužbe računalnikov z virusi, kopiranje in brisanje datotek.

KAKŠNE SO POSLEDICE MOBINGA?

Posledice psihičnega in čustvenega nasilja, ki se kažejo predvsem pri zdravstvenih težavah (psihične, vedenjske in psihosomatske težave, nadalje v socialni izolaciji, medsebojnih odnosih, osebnih krizah, kakor tudi v povečanem tveganju za samomor), v prvi vrsti občuti žrtev. Negativne posledice občutijo tudi sodelavci, ki se počutijo krive zaradi nastale situacije. Postane jih strah pred možnostjo, da tudi sami postanejo žrtev napadov. Strah pa jih je tudi posledic, če bi se postavili v bran žrtve. Posledice

nastanejo tudi za podjetje, kajti s slabimi medsebojnimi odnosi se slabša delovno vzdušje, zmanjšuje se kakovost dela in s tem produktivnost ter motivacija za delo in inovativnost. Povečuje se število bolniških dopustov. Zagotovo pa posledice mobinga vplivajo tudi na negativni ugled podjetja v družbi.

Ne nazadnje posledice mobinga občuti tudi celotna družba, ki nosi breme zdravljenja posledic psihičnega nasilja, breme bolniškega staleža in končno tudi invalidske upokojitve trajno nezmožnih delavcev v delo.

KAKO PREPREČEVATI MOBING NA DELOVNEM MESTU?

Pomembno je, da imajo nadrejeni ustrezno znanje s tega področja, da lahko pomagajo pri reševanju takoj, ko zaznajo prve pojavne oblike in simptome mobinga (povečanje bolniškega staleža, povečanje odpovedi pogodb iz osebnih razlogov, povečanje napak pri delu in upad kakovosti dela, agresivna komunikacija, nestrpnost v delovnem okolju ipd.). Zaposleni pa morajo biti seznanjeni, kam se lahko obrnejo po pomoč.